Oct
14
2011
Vedno bolj popularni spletni brskalnik Chrome žanje uspehe še naprej.
Ta je pred dnevi dobil svojega 200 miljontega uporabnika. Pri Chromu gre tako za najhitrejše rastoči brskalnik. Naj spomnimo, da je lanski december Chrome uporabljalo približno 120 miljonov, letos maja pa že 160 milijonov uporabnikov.
Omenjenemu brskalniku priljubljenost narašča tudi v Sloveniji. Pri nas naj bi ga uporabljalo skoraj 15% uporabnikov spleta in že zelo ogroža priljubljenost trenutno drugouvrščenega Internet Explorerja.
Vsekakor je to več kot odlična novica za Google, ki je junija na trg “poslal” svoj prvi računalnik Chromebook.
Sep
14
2011
Na predavanju z naslovom Obvladovanje stresa je učitelj dvignil kozarec poln vode in vprašal zbrano občinstvo: Kaj mislite, kako težakje ta kozarec?
Odgovori študentov so bili različni, od 20 gr do 500 gr.
Absolutna teža ni pomembna, jim je odgovoril učitelj. Pomembno je, kako dolgo držim ta kozarec v roki. Če ga držim eno minuto, bo vse v redu. Če ga držim eno uro, me bo bolela roka. Če ga bom držal cel dan, boste morali poklicati zdravnika. Dlje časa kot ga držimo v roki, težji postaja kozarec, pa čeprav je teža ves čas enaka. Podobno je z našimi skrbmi: Če jih boste nenehno držali v sebi, bodo postajale vedno težje in težje in zdelo se vam bo, da ne morete naprej. Zato odložite kozarec, počivajte nekaj trenutkov in ga nato ponovno dvignite.
Naučite se odložiti bremena, ki vas tarejo, saj lahko edino na tak način učinkovito delujete. Svetujem vam da odložite delovna bremena, ko se boste danes popoldne vrnili domov. Ne nosite jih v domačo hišo, saj jih boste jutri spet lahko odnesli s seboj.
Življenje je kratko, uživajmo ga!
Jul
11
2011
Se vam dogaja podobno kot meni, da je vaš Zid poln objav strani, ki so bile za vas aktualne pred časom, zdaj pa ste spremenile svoje preference in vas objave lastnikov teh strani ne zanimajo več? Se je teh strani nabralo za malo jezero, če ne že morje? Prelagate njihovo odstranitev na jesen, morda zimo, skratka na obdobje, ko se nam bo dalo malce več?
Vsako stran lahko enostavno odstranite s klikom na povezavo Unlike (spodaj) pod profilno fotko, vendar se zatakne, ko se teh strani v naši FB košarici (zaradi lajkarskih apetitov) nabere kar nekaj. Ker Facebook poskrbi, da so te funkcije malce bolj skrite, ti danes povem, kje najdeš bližnjico za odstranitev več strani na enem mestu. Sam uporabljam Facebook v angleškem jeziku, zato slovenskih izrazov žal ne poznam. Pa pojdimo lepo po vrsti:
1. Greva na Facebook 
2. Zgoraj desno klikni na povezavo/gumb Edit profile
3. Izberi Activities and Interests
4. Klikni na gumb Show Other Pages
5. Odstrani strani, ki ti pritiskajo na živec
Seveda omenjena pot ne deluje za odstranitev strani Spletni wellness Pro Media
Jun
29
2011
Poletje je tu in z njimi težko pričakovani dopust.
Znano je, da si skoraj polovica Slovencev za državo letovanja izbere sosednjo Hrvaško, katera se lahko pohvali s čudovitimi plažami in še lepšim morjem. Velik vpliv na izbiro Hrvaške kot ciljne destinacije ima predvsem neposredna bližina in poznavanje jezika. S hitrim razvojem gradnje hrvaških in malce bolj počasnim tempom gradnje naših avtocest, so ciljne počitniške destinacije ob jadranskem morju postale še hitreje dostopne, potovanje pa postalo predvsem proces premika od točke A do točke B, s čimer smo postali prikrajšani za marsikatero doživetje, ki nam jih nudi »kontinentalna« Hrvaška. V članku smo želeli predstaviti nekaj turističnih, zgodovinskih in kulinaričnih zanimivosti in doživetij, ki jih lahko izkusimo, če svoje potovanje proti južnemu Jadranu nekoliko »priredimo«. Verjemite, ne bo vam žal!
Čarobne skulpture in Titova rojstna hiša
Predpostavljamo, da se na potovanje proti Dalmaciji odpravimo po avtocesti Ljubljana-Zagreb. Nekaj kilometrov od slovensko hrvaške meje leži majhno mestece Klanjec, kjer boste na svoj račun prišli ljubitelji umetnosti in zgodovine. Tam se namreč nahajata cerkev Marijinega oznanjenja in frančiškanski samostan, ki sta ga v prvi polovici 17. Stoletja dala zgraditi Sigismund in Nikola Erdödy. V neposredni bližini samostana pa stoji Galerija Antuna Auguštinčića, kjer si lahko ogledamo kiparski opus enega največjih hrvaških kiparjev. Izlet lahko nadaljujemo v nekaj kilometrov oddaljen rojstni kraj bivšega predsednika nekdanje Jugoslavije Josipa Broza Tita Kumrovec. Glavna turistična zanimivost vasi je etnološki muzej Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja, kjer stoji tudi Titova rojstna hiša, ki so jo leta 1953 preuredili v Muzej maršala Tita. Izlet lahko »presekamo« z kratko osvežitvijo v bližnjih termah Jezerčica.
Vrnitev v daljno preteklost in čudeži narave
Naše popotovanje nadaljujemo v pol ure vožnje oddaljenem središču hrvaškega Zagorja Krapini, ki je svetovno znana postala leta 1899, ko je Dragotin Gorjanovič Kramberger odkril fosilne ostanke neandertalcev. V mestu zato danes deluje Muzej krapinskih neandertalcev, eden najmodernejših muzejev na svetu, saj je bogat s tehnološko naprednimi rešitvami, ki prevzamejo še tako nezainteresiranega obiskovalca tovrstnih predstavitev. Muzej se nahaja med dvema hriboma, razprostira pa se na površini 1200 kvadratnih metrov. Najbolj impresivni del muzeja je zagotovo ogromna diorama z devetnajstimi podobami s popolno rekonstrukcijo in prikazom življenja neandertalcev. Naslednji postanek načrtujemo v kraju Rastoke, ki jih nekateri imenujejo kar »Male Plitvice«, saj s številnimi malimi slapovi, mlini in žagami prikazujejo sožitje narave in človeka.
Znanost iz prve roke
Na poti proti jadranski obali priporočamo postanek in obisk mesta Smiljan, kjer se nahaja rojstna hiša svetovno znanega znanstvenika Nikole Tesla. Mesto se nahaja šest kilometrov zahodneje od bolj poznanega Gospića in petnajst kilometrov stran od avtoceste Zagreb-Split. Poleg rojstne hiše si lahko v t.i. Spominskem centru Nikole Tesla ogledamo tudi spomenik kiparja Mile Blaževića, avditorij, cerkev svetega apostola Petra in Pavla, pokopališče, vsekakor pa priporočamo ogled t.i. Tesline turbine, ki vas ne bo pustila ravnodušne, predvsem pa v prostor, kjer deluje, ne vstopajte, če uporabljate srčni spodbujevalnik ali podobne naprave. Če se na pot odpravljate z otroci, potem je okoliš več kot primeren za postanek, saj so za obiskovalce postavili pravo otroško igrišče.
Veslanje v popolnem miru in premagovanje strahu v parku polnega adrenalina
Da pa na poti ne bomo zgolj občudovali narave, uživali v lokalnih kulinaričnih specialitetah in preučevali zgodovino, priporočamo krajši rekreativni »oddih« v obliki veslanja po reki Gacki, ki ponuja aktivno sprostitev v naravi, obdani s čistim planinskim zrakom, ljubitelje ribolova pa nagradi s posebno potočno postrvjo, ki zaradi optimalne temperature vode z malimi letnimi oscilacijami, bogastva s kisikom ter zaradi blage alkalne kemijske strukture vode raster kar petkrat hitreje od ostalih vrst postrvi. Po veslaškem umirjanja pa sledi izločanje adrenalina. V kraju Rizvanuša, ki leži tik pod Velebitom, se nahaja velik in razgiban pustolovski park, kjer lahko brez težav »zbudite« svoje nadledvične žleze in premagujete svoje največje strahove, saj je paleta »adrenalinskih« storitev res pestra. Poleg zibanja v orjaški gugalnici, si lahko privoščite izzive tipičnega adrenalinskega parka, spuščanje po vrveh, plezanje, lahko se preizkusite v streljanju z zračno puško ali v igri Paintball, svoje nogometne znanje preverite v človeški različici namiznega nogometa, tisti, ki se radi omamljate z bencinskimi hlapi pa boste na svoj račun prišli z vožnjo po strminah Velebita s t.i. štirikolesniki.
Razgled, ki jemlje sapo
Predenj pa se prepustimo vonju morja, pa se moramo povzpeti še po cesti Gospić-Karlobag, ki nas razvaja s čudovitimi gorskimi razgledi. Priporočamo kratek postanek v kraju Baške Oštarije, kjer se nahaja klesani kamen velikosti 1,25m x 1,25m, ki stoji na štirih kamnitih kroglah. Kamen, ki ga imenuje tudi kocka, ura ali kubus, so postavili leta 1946 med gradnjo ceste Gospić-Karlobag. Na mestu kjer stoji kocka se na eni strani razprostira čudovit razgled na del jadranske obale in otoke, na drugi strani pa imamo več kot čudovit razgled na lepote goratega Velebita. In to je zagotovo glavni razlog za načrtovanje tovrstnega potovanja, saj smo z vožnjo po avtocesti za tovrstne užitke zelo prikrajšani.
Lektoriran članek je bil objavljen v časopisu Delo (27.6.2011).
Klanjec
Kumrovec 1
Kumrovec 2
Kumrovec 3
Kumrovec 4
Kumrovec 5
Kumrovec 6
Kumrovec 7
Kumrovec 8
Kumrovec 9
Kumrovec 10
Rastoke 1
Rastoke 2
Rastoke 3
Rastoke 4
Rastoke 5
Rastoke 7
rastoke 8
Rastoke 9
Rijeka
Rijeka Galeb
Rizvanuša
Rizvanuša 2
Velebit
Jun
23
2011
Nakupovanje je nekaj, čemur se izogibam do onemoglosti, saj res ne maram velikih montažnih trgovskih centrov, ki imajo vonj po “nevemčemvse”, svetlobo za umetno in z antibiotiki gojene purane, “podočnjakaste” prodajalce in “din don din” zvoke iz zvočnikov: “Prodajalec z oddelka sadje naj se zglasi na info točki”.
Zaradi zgornjih razlogov nakupno odločitev prelagam v prihodnost in ko res ne gre več vztrajati v spranih kavbojkah, potem zajamem zrak in vstopim med police v raj. Opažam, da kadarkoli grem, je vse znižano. A imam tako srečo ali pa gre za prežvečeno foro pospeševanja prodaje na katero padam kot, da bi se včeraj rodil. Torej, ista fora, nova budala.
Zgodilo se mi je drugič. Prvič pred dvema letoma s kavbojkami, včeraj s sandali. Prišel sem v trgovino po nove in tam zagledal svoje stare, ki so izgledali res novi, dišali so po usnju, prodajalk nikjer, … Odločitev je padla. Pa še popust so imeli
Sem len ali konzervativen?:)
Jun
21
2011
Vstopili smo v poletje, v čas, ko se večina od nas odpravlja na dopust v daljne ali bližnje kraje.
Ker se oddiha veselimo in se (kot tipični Slovenci) tudi radi pohvalimo, to seveda oznanjamo na vse mogoče “oglasne deske”.
Več kot 650.000 Slovencev si deli skupno oglasno desko, ki se ji reče Facebook. Tam veselo objavljamo fotografije z različnih praznovanj v “marginalnih” stanjih, neznance obveščamo o tem kakšno vreme je zunaj, da je petek, da smo lačni, žejni, da nam je vroče,… Najslajše pa je, ko vsem ostalim pridnim mravljicam, ki se znojijo v klimatiziranih brlogih javne uprave, multinacionalk in ostalim obrtnikom sporočimo, da se odpravljamo na morje v Savudrijo, Grčijo, v druge neizgovorljive države tretjega sveta, …
Nismo radi osamljeni, zato medse radi sprejmemo in sprejemamo nove prijatelje, ki nam trkajo na naša FB okna. Več nas je, lepše je in rajši nas imajo.
http://www.telegraph.co.uk
Vendar te novi prijatelji niso vedno resnični, ta brhka in gladkokožna dekleta niso nič drugega kot trnek lačnim in od ljubezni shujšanim ribam, te gospodje v oblekah in preozkih srajcah pa le potlačene želje in nedoseženi cilji razočaranih gospodinj.
Te virtualni gospodje in gospe so za tarčo vzeli angleško mestece Crawley, pravzaprav so za tarčo vzeli 12 gospodinjstev, kateri člani so na omrežju Facebook sosedom, sodelavcem in ostalim, ki jih zagotovo redko vidijo, razlagali svoje dopustniške načrte, predvsem pa seveda poudarjali dan odhoda z znanimi stavki: “Samo še dvakrat spat” ali pa “Off to Paris”.
Ker je Google postal naša tretja kolektivna možganska polovica, so virtualni gospodje preozkih srajc in napetokožne lepotice hitro našli koordinate domov njihovih novih FB prijateljev. Še več! Lahko so si že prej ogledali, če se vlomiti sploh splača.
Ne potrebujemo oglasa Policija svetuje, vemo kaj nam je storiti oz. bolje; kaj nam ni!
Jun
13
2011
Facebook se je zajedel v vse kotičke našega življenja, predvsem pa komuniciranje na spletnih skupnostih počasi in vztrajno “izrinja” tradicionalne, rigidne oblike enosmernega komuniciranja.
V ameriški predsedniški kampanji je družabno omrežje Facebook odigralo ključno vlogo pri odločanju o novem prebivalcu hiše na naslovu 1600 Pennsylvania Avenue. Portal Allfacebook.com je objavil nekaj zanimivih statističnih podatkov o oboževalcih/sledilcih Bele hiše.
In izsledki raziskave so:
- 35% Facebook oboževalcev predsenika je starih med 35 in 49 let
- 62% oboževalcev obišče Facebook stran Bele hiše vsaj enkrat tedensko
- 64% udeležencev raziskave meni, da je frekvenca objav ravno “pravšnja”
Kaj pa pri nas?
V uradu predsednika države se pomembnosti uporabe Facebook omrežja še ne zavedajo, vendar verjamemo, da bo predvolilna kampanja na tem področju naredila svoje.
Pri Uradu predsednika vlade pa stvari še stojijo in se o njih še odloča. So what!?!
Jun
9
2011
Smo v pričakovanju..
… v pričakovanju in fazi izdelave nove spletne strani, ki jo več kot nujno potrebujemo. Stara je sicer dobro odigrala svojo vlogo, vendar žal oblikovno ni primerna za predstavitev podjetja, sploh pa takega, ki se ukvarja s spletom in trženjem ter promocijo. Ampak, kot pravijo: “Kovačeva kobila je vedno bosa”.
Poigramo se še s spletno optimizacijo in gremo v akcijo.
Jun
8
2011
No pa ga imamo.
Projekt RIS je opravil raziskavo o uporabi družabnih omrežjih pri nas. Sami sicer uporabljajo besedno zvezo “socialna omrežja”, ki zagotovo ni primerna, vendar v tem trenutku niti pomembna. O tem se je pred meseci razpisal tudi Had.
Ugotovitve temeljijo na spletni anketi, ki se je izvajala v februarju in marcu 2010. Izbrana populacija so uporabniki interneta; končni vzorec je vključeval 1.143 posameznikov v starosti od 10 do 83 let.
Ugotovitve raziskave si lahko ogledate tukaj, na tem mestu bi bilo vredno omeniti le nekaj ključnih izsledkov.
Kar 60% anketirancev ima svoj profil na enemu izmed družabnih omrežij. “Med temi prevladujejo mlajši,predvsem stari med 16 in 25 let (75%), ženske (63% žensk v primerjavi s 57% moških), prebivalci iz naselji, ki imajo več kot 2000 prebivalcev, in srednje izobraženi (72%),” pojasnjujejo na RIS-u.
Več o izsledkih raziskave si lahko ogledate tukaj.
Jun
6
2011
Zgodba je že rahlo stara, vendar kljub temu zelo atraktivna.
Intel je izdelal fantastično “aplikacijo”, ki je pravzaprav vizualna predstavitev našega Facebook življenja. V muzeju so na ogled na voljo utrinki mojega virtualnega življenja, ki postaja vedno bolj realno. V njem lahko vidim svoje prijatelje, fotografije, video posnetka, mreže, …
Stvar je zagotovo vredna ogleda in aktivacije, saj se razlikuje od tovrstnih “produktov”. Pohvale Intelu.